XXL: Sedlaček navdušen nad Vujačićem, o Maljkoviću govorijo rezultati

Marin Sedlaček je ime, ki je v zadnjem mesecu dvakrat v Ljubljani opozorilo nase. Najprej je vodil posebne treninge za izboljšavo meta na Probasketball Campu, za tem pa je bil še direktor kampa Basketball Without Borders.

Marin Sedlaček na Probasketball Campu (foto: Drago Perko/kosarka.si)

Vrnili ste se v Ljubljano.

»Bilo je zanimivo, po drugi strani pa sem bil že  večkrat pri vas, saj sem si ogledal številne tekme in košarkarje (Sedlaček je tudi skavt Philadelphije; op.a.).«

Kamp je končan, z njim pa tudi vaša Face Hoop Akademija.

»Igralce in igralci so me navdušili. Bili so zavzeti in delavni, v teh petih dneh v desetih enotah treninga pa smo naredili ogromno. Za nami je celoten program, četudi so bili na različni stopnji znanja in različnih držav. Naporno je bilo – za primerjavo naj povem, da so v teh petih dneh izvedli med 2500 in 3000 metov. Nekaj so se zagotovo naučili.«

Ob tem gost pohvali tudi organizacijo.

»Vesel sem, ker sem sprejel vabilo mojega prijatelja Lojzeta Milosavljeviča in prišel v Slovenijo. Kamp je dobro organiziran, pa še vsako leto bo boljše. Po tej poti je potrebno le in samo nadaljevati.«

Zakaj in kdaj ste se sami odločili za tako (ozko) specializacijo?

»Med leti 1979 in 2000 sem deloval kot trener, potem sem začel pripravljati igralce na nabor lige NBA. V tem času sem opazil, kaj igralcem manjka, saj trenerji med sezono nimajo časa, da bi to popravili ali uredili. Sprva sem se učil po kampih, kasneje pa razvil svojo akademijo, kjer sta v prvem planu žoga in koš, dva osnovna elementa moje ideje.«

Se potem takem dober napadalec rodi?

»Ne bi rekel. Vse, kar imate, je treba razvijati. Tudi z metom ni nič drugače. Ob tem pa ne gre brez koncentracije in mentalne stabilnosti. Vse je v glavi, ravno to pa ločuje zmagovalce od poražencev.«

Kdo je po vašem mnenju prototip modernega napadalca strelca?

»Težko bi rekel, a po mojem mnenju je to Saša Vujačić. Z njim sem delal, ko je bil še v Snaideru. Tam je bil organizator igre, potem se je razvil v strelca napadalca, pravega šuterja. To vlogo pa je v njem prepoznal tudi trener Phil Jackson. Rezultati govorijo o njem, dva naslova premore.«

Kakšen igralec je Saša? Ste pričakovali, da bo zaigral za Slovenijo?

»Je zelo zbran, veliko pozornosti nameni individualni pripravi. Da bi igral za Slovenijo? Situacije ne poznam, sem pa prepričan, da sodi v sam vrh.«

Kaj pa vam pade naprej na pamet, ko vam omenimo besedo Slovenija?

»Navijači! Izjemni so. Prvič sem jih videl v Beogradu leta 2005, tudi lani v Istanbulu so bili izjemni. Redko se zgodi, da se na tak način združita ljubezen do košarke in domovine. Vam je uspelo.«

Tudi letos bodo Slovenci okupirali Litvo, poleg njih pa verjetno tudi navijači ostalih petih držav nekdanje skupne države.

»To pa je nekaj posebnega ter hkrati potrditev, da se na tem prostoru igra dobra košarka. Talentov ne manjka.«

Slovenija ima novega selektorja Božidarja Maljkovića.

»Z njim nisem sodeloval. Ko je bil pomočnik Ranka Žeravice, sem vodil mlajše zasedbe v Crveni zvezdi. A o Maljkoviću govorijo rezultati, to je dovolj.«

Komu pripisujete največ možnosti za naslov v Litvi?

»V sam vrh sodijo Španci, tu je tudi Francija. Morda bo odločala ena žoga – spomnite se finala v Španiji leta 2007. Junak je bil Američan v dresu Rusije. Treba pa je vedeti, da bo turnir dolg. Zato je še toliko bolj nerazumljiva poteza in odločitev, da ekipa ne potuje na Baltik s 14, ampak le z 12 igralci.«

NBA-jevci naj bi okupirali Evropo.

»Nivo košarke se bo dvignil, to je tudi korak naprej pri promociji. Je pa vprašanje, ali bodo ekipe dobile, kar iščejo. Kako se bodo ti igralci vklopili v tim? Bodo ostali do konca sezone ali pa odšli po koncu lock-outa?«