Poškodbe z dr. Macuro – zvin gležnja, ki ga doživi vsak ‘pošten’ košarkar

Po tednu dni je čas za novo številko rubrike poškodbe. V njej smo tokrat z našim cenjenim strokovnjakom dr. Markom Macuro spregovorili o zvinih gležnja, ki so vsakdanjik v košarki.

Zvin gležnja je na srečo najbolj pogosta poškodba v košarki. Na srečo zato, ker so bistveno bolj pogostejši od izpahov ali izpahov z zlomom (tip poškodbe Simona Petrova). Lahko rečemo, da mora zvin gležnja v svoji karieri doživeti vsak pošten košarkar in to ne le enkrat in samo na eni nogi.

---

VIDEO: Zvin gležnja

---

Ko se stopalo znajde v nenaravnem položaju…

Zvin nastane, ko se stopalo nahaja v nenaravnem položaju glede na gleženj. Tedaj se najpogosteje nategne sprednja vez, ki povezuje mečnico s skočnico. Nekoliko redkeje se poškoduje vez med mečnico in petnico, zelo redko pa zadnja vez med mečnico in skočnico.

Mehanizem poškodbe je najpogosteje doskok na nogo drugega igralca in ob tem močna inverzija (stopalo se zasuka navzven). Poleg tega lahko ob poškodbi sprednje vezi med mečnico in skočnico pri visoki energiji pride tudi do zloma.

Zlom ali zvin?

Klinična slika zvitega gležnja je zelo tipična. Gre za oteklino, včasih tudi modrico, na zunanji strani gležnja. Za hitro orientacijo med zvinom in zlomom gležnja pa tole… Pri tipičnem zvinu je oteklina postavljena bolj spredaj ob mečnico, prisotna je tudi bolečina. Pritisk na gleženj z zadnje strani je pri tem običajno neboleč. Če gre za zlom pa je močno boleč tudi pritisk z zadnje strani. V tem primeru je potrebno rentgensko slikanje, da se dokončno prepričamo ali gre za zvin ali zlom.

Največja težava je vnetje

Glavni cilj po poškodbi je, da zaviramo vnetje, ki nastaja vedno drugi in tretji dan po nesrečnem dogodku. Ta se kaže kot močna bolečina. Vsi igralci vedo, da se zvit gleženj najbolj razboli šele naslednji dan, ko težko vstanejo iz postelje. Vse to je reakcija na poškodbo. Na dan poškodbe namreč lahko morda še celo igrajo naprej (močneje zategnejo športne copate,…).

Okrevanje se lahko zavleče do štirih tednov

Takšno poškodbo je potrebno hladiti, večina te vnetne reakcije pa izgine v sedmih do desetih dnevih po poškodbi. Določene težave pa lahko ostanejo še tri do štiri tedne. Zelo redke pa so kasnejše nestabilnosti sklepa, predvsem na račun funkcionalne nestabilnosti, ko mišice in tetive slabše stabilizirajo gleženj. Razlog za to je okvarjen občutek za položaj sklepa. Pri tem pomaga že večkrat omenjena propiocepcija (vaje na nagibnih deskah) ter krepitev mišic in tetiv, ki stabilizirajo gleženj. Izjemno redko je potrebna operativna rekonstrukcija ligamentov. To se izvede le ob dokazani nestabilnosti, ne pa samo zaradi nestabilnega občutka.

---

Poškodbe z dr. Markom Macuro vsako sredo.
Samo na kosarka.si. Kjer je košarka doma!

---

Dr. Marko Macura (1973) se je leta 1991 vpisal na medicinsko fakulteto, ki jo je končal leta 1997, temu je sledilo služenje vojaškega roka ter opravljanje sekundariata ter šest let specializacije, leta 2006 pa je postal specialist travmatologije. Danes je asistent na medicinski fakulteti, kjer tudi predava. V tem hipu opravlja tudi podiplomski študij.
Naš cenjeni strokovnjak je bil tudi uspešen košarkar. Svojo športno pot je začel na Iliriji, od tu se je selil k Slovanu, pa nazaj na Ilirijo, športno pot pa je sklenil z dvema sezonama v Zagorju.