Poškodbe z dr. Macuro – poškodba ahilove tetive, ki je mučila Miho Zupana
Po tednu dni se na portal ProstiMet.si vrača rubrika poškodbe z novim zapisom. Naš cenjeni sodelavec dr. Marko Macura je tokrat spregovoril o poškodbi ahilove tetive. Lažja oblika poškodbe je v začetku aprila mučila tudi Miho Zupana, sicer pa je verjetno eden najbolj znanih Slovencev s tovrstno težavo nogometaš Sebastjan Cimirotič.
kosarka.si
| Iz zgodovinskih zapisov… | |
|
kosarka.si
Tetiva, ki omogoča skakanje
Ahilova tetiva je najmočnejša tetiva v človeškem telesu. Povezuje mišice meč na zadnji strani goleni z petnico. Je glavna tetiva, ki omogoča dvigovanje na prste. Poleg tega je še nekaj šibkejših tetiv oziroma šibkejših mišic, ki omogočajo krčenje prstov na nogah. Za skakalne športnike je to najpomembnejša tetiva.
Težave povrzoča tudi nepravilna obutev
Kot glavna dvigovalka je izpostavljena številnim obremenitvam. Poleg tega pa so lahko pri športniku prisotne tudi kakšne prirojene nepravilnosti ali kostni izrastki, ki lahko vplivajo na okvaro ahilove tetive. Včasih je kriva tudi neprimerna obutev. Slednja namreč lahko draži ahilovo tetivo in povzroči vnetje.
Neprimerna obutev draži tetivo
Poleg težav z vnetjem, ki lahko nastane zaradi nepravilnosti ob narastišču s petnico, lahko le-te nastanejo tudi zaradi že omenjene neprimerne obutve. Slednja z zgornjim robom drgne v predelu ahilove tetive. Tipično mesto draženja je med štirimi in petimi centimetri nad narastiščem nad petnico.
To je obenem tudi tipično in obenem najbolj pogosto mesto, kjer pride do raztrganja ahilove tetive. V zelo redkih primerih se omenjena tetiva izpuli iz svojega narastišča na petnici, redkejši pa so tudi primeri, ko pride do poškodbe tetive višje ob prehodu v mišico.
Raztrganina tetive zaznamuje športno pot
Raztrganina ahilove tetive je kar dramatičen dogodek v športnikovi karieri. Podobno kot strganina sprednje križne vezi namreč pomeni nekajmesečni prisilni počitek. Raztrganina se občuti kot top udarec v predelu tetive. Pogosto zato športniki v tistem trenutku mislijo, da je za to kriv nekdo drug. Občutek je podoben, kot bi poškodovanca nekdo s palico udaril po tetivi. A v resnici gre za notranjo motnjo pri raztrganini tetive.
Manjše poškodbe se seštevajo
Poškodbe slednje zaradi zunanje sile so izjemno redke. Največkrat do raztrganja pride zaradi oslabelosti ob vnetju ali zaradi kronične oslabljenosti, ki se pojavlja pri vrhunskih športnikih. Gre za ponavljajoče se mikro travme – okvare, ki jih športniki niti ne zaznajo kot prave poškodbe, pač pa nekaj kar se vleče skozi celotno športno pot.
Poškodbe ne prepreči niti dobro ogrevanje
Zanimivo je, da nastanek poškodbe ni povezan zaradi slabo ogrete tetive. Znano je namreč, da tetiva poči po približno tri četrt do ene ure fizične aktivnosti. Tedaj pa so mišice in tetive dodobra ogrete. Poškodba se občuti kot luknja v tetivi. Športnik tedaj ne more več stopiti na prste, niti se dvigniti na njih.
VIDEO: Simulacija strganja ahilove tetive
Vnetje zahteva počitek
V primeru vnetja tetive je potreben počitek. Vnetje je treba pomiriti z razbremenjevanjem, hlajenjem ter zdravljenjem z ustreznimi zdravili. Predvsem so tu znani protivnetni antirevmatiki (naklofen, ketonal, naglesin, aprosin). Sledi postopno vračanje na parket. Vse je odvisno od stopnje bolečine. Če vnetje zanemarimo, lahko do raztrganja pride že ob manjši obremenitvi. Ko pa se tetiva enkrat strga je zdravljenje bistveno drugačno.
Operativna rekonstrukcija
Pri športnikih je potrebno raztrganino ahilove tetive vedno zdraviti operativno. Zavedati se moramo, da so športniki pri skakalnih športih funkcionalno zahtevni. Tetive namreč ne uporabljajo le za hojo po ravnem, stopnicah ali v hribe. Tetiva mora namreč biti po posegu znova sposobna prenašati eksplozivne premike (skoki, spremembe smeri, prilagajanje različnim naklonom terena).
Dve operativni tehniki
Tovrstno poškodbo lahko zdravimo s t.i. perkutano tehniko, ko tetivo povežemo nazaj skozi luknjici v kožo. V neugodnem primeru, ko je med obema deloma raztrganine velik razmak, pa je potrebno izvesti odprto operacijo.
Dolgotrajen povratek na parket
Po takšnem posegu je potrebna šesttedenska imobilizacija. Temu sledi razgibavanje, elektrostimulacija mišic,… Po odstranitvi mavca tudi velja, da se športniki še tri mesece ne smejo obremenjevati tetive (dvigovanje na prste). S prvimi treningi tako lahko pričnejo šele nekje pet mesecev po poškodbi, hitrost povratka pa je odvisna od napredka pri treningu.
FOTO: Operativni poseg pri strganju ahilove tetive
Poškodbe z dr. Markom Macuro vsako sredo.
Samo na kosarka.si. Kjer je košarka doma!
Dr. Marko Macura (1973) se je leta 1991 vpisal na medicinsko fakulteto, ki jo je končal leta 1997, temu je sledilo služenje vojaškega roka ter opravljanje sekundariata ter šest let specializacije, leta 2006 pa je postal specialist travmatologije. Danes je asistent na medicinski fakulteti, kjer tudi predava. V tem hipu opravlja tudi podiplomski študij.
Naš cenjeni strokovnjak je bil tudi uspešen košarkar. Svojo športno pot je začel na Iliriji, od tu se je selil k Slovanu, pa nazaj na Ilirijo, športno pot pa je sklenil z dvema sezonama v Zagorju.
Hitra povezava:
Prejšnji prispevek: KZS se s Turki ne pogaja o Preldžiću, FIBA je povedala svoje »
Naslednji prispevek: Miha Vašl: “Beno Udrih je moj vzornik, na treningu Božidarja Maljkovića sem se veliko naučil!” »
Mnenja in komentarji na ProstiMet.si ne odražajo uradnega mnenja uredništva, zato njegovi lastniki in zakoniti zastopniki ne odgovarjajo za mnenja in komentarje, ki jih pišejo obiskovalci. Uredništvo si pridržuje pravico neobjave oz. umika objave mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi.






ODDAJTE KOMENTAR ALI PA SE PRIKLJUČITE DEBATI NA NAŠEM FORUMU