Đurotova žoga na i: V Zagrebu na obisku pri Smodišu, navdušila sta ga Bertans in Murič, Zvezda prepričala Fibo

Pozdravljeni. Po sinočnji tekmi v Stožicah in redno mrtvaško-dolgočasnih prazničnih dni se v okolici Tomačevega in Žal košarkarsko lažje diha. Na vidiku je življenje tudi v evroligi čeprav bo za še kako zmago in napredovanje med 16 še sila težko. A upanje vedno umira zadnje in lažje je tudi po dobri predstavi mladih zmajčkov Dina Muriča in Davisa Bertransa. Predvsem pa do naslednje srede in nove domače tekme z Lakovičevim Galatasarayjem lažje diha vodstvo zmajev z direktorjem Janezom Rajgljem na čelu, ki bo po včerajšnji predstavi skupaj s sodelavci in navijači še bolj stiskal pesti, da se v NBA mogoče vendarle še ne dogovorijo dokončno. Ali pa da se Danny Green sam odloči, da bo ostal do konca sezone v mrzli Ljubljani in da do takrat na topli San Antonio pozabi.

Igor Djurović iz Beograda preko Zagreba v Stožice (foto: osebni arhiv)

Včerajšnji junak zmage zmajev je imel res vrhunski strelski dan in je sam dosegel več trojk kot jih je skupaj s soigralci na prvih dveh tekmah evrolige, ko so zeleno-beli zadeli le štirikrat. Brez trojk pa v sodobni košarki kljub temu, da je meter dlje ne gre in že zaradi razdalje od koše in kljub mehki roki je za klub (naj)bolje, da jih Ratko Varda ne meče preveč. Kako sem in tja že, kot lani Pinkney , a kar je preveč je preveč. Moral bo skakati tako, kot je skočni (in sočni) Kajmaković…

Včeraj je bila Union Olimpija s svojimi prebujenimi Američani, med katerimi je vsaj zame zaradi odgovorne naloge še vedno najbolj vprašljiv Woodside, od poljskega »ponosa« zasluženo boljša. V odštevanju dnevov do naslednjega pomembnega srečanja zeleno-belih s Turki pa vam zaupam še nekaj košarkarskih misli o dogodkih prejšnjega tedna, ki sem jih (ja uganili ste) preživel spet v Beogradu in se včeraj na dan tekme zmajev ustavil še v Zagrebu zaradi srečanja s košarkarji CSKA, ki so tako kot Barcelona razred zase s svojim proračunom. In letos, za razliko od lani, tudi s kvaliteto na terenu.

Po tekmi Parkljev in P.Laško prejšnji teden sem si v družbi Davida Nikolića – Čuka in njegovega sina Aleksija (slovenskega kadetskega reprezentanta) Laščane ogledal v živo še v Beogradu. Nismo jim prinesli sreče, saj je bila Crvena zvezda zanje kot kaka NBA ekipa. Nerazumljivo! Enega super igralca, Adama Morrisona, nova Zvezda z 11 milijoni evrov starih dolgov, ki pa jih zaradi malenkostne spremembe imena bržčas nikoli ne bodo uradno priznali, sicer ima. Do arbitražne komisije Fiba so osnovni dolg (!?!) bojda izplačali s tem, ko so ga zmanjšali s 13-ih na 11. To zgodbo spremembe naslovov in imen poznamo tudi v Sloveniji. Sramota!

Teh skrbi pa CSKA z (bojda) 30 milijoni evrov proračuna nima. Ob povratku sem se včeraj ustavil v hrvaškem glavnem mestu, kjer sem se pozdravil z Matjažem Smodišem in igralcema supermočnega CSKA Milošem Teodosićem in Nenadom Krstićem in izvedel marsikaj zanimivega tudi od Smokijeve soproge Andreje, s katerima sem v predverju hotela InterContinental najprej obudil spomin na njuno poroko na Otočcu. »Uf, več kot deset let je že od tega. Hitro gre, kaj?«, sta se spogledala bolj med sabo kot z menoj.

Seveda se je dolenjski Rocky ali Rambo, kot smo ga včasih in tudi zdaj klicali novinarji s številnimi Rusi pozdravil že dan prej ob njihovem prihodu v hrvaško prestolnico, a s soprogo sta si za svoje bivše delodajalce, kjer je bil kot edini tujec v zgodovini tudi kapetan, vzela več časa tudi včeraj opoldne. »Trening imam ob petih in sem jih prišel še enkrat obiskat. Kakorkoli obrnem, sem se imel tam s svojo družino lepo,« je dejal Smoki in kar stekel na pogovor v tekoči ruščini k Litovcema Šiškauskasu in trenerju Kazlauskasom, s katerim sta se še enkrat lepo pozdravila. Seveda tudi k ostalim ruskim zvezdnikom, medtem ko je bil Američan Gordon, ki je v CSKA osmi igralec kot bivša zvezda Cibone zanimiv le nekemu hrvaškemu kolegu. Res je kvalitetna letošnja ekipa iz Moskve, ki je letos ob Barceloni in seveda Panathinaikosu ter tudi Sieni ponovno prvi favorit evrolige. Ni čudno, da se Kirilenko in »druzja« (tovariši) tudi širokoustijo, kot se. Ko sem njihovega predstavnika za medije spomnil, da so pred kratkim izgubili z Zdovčevim Spartakom iz St.Petersburga, je dejal, da zgolj slučajno in da je imel ravno prvi NBA zvezdnik Kirilenko (AK 47 ima vzdevek po kalašnikovki) odločitev v zadnjih sekundah v svojih rokah. A da ni bil natančen s črte prostih metov, ko se je tekma odločala. »Tudi najboljšim se dogaja, a ta poraz ni bil za nas nič usodnega, je pa Spartak letos zelo močan. …«, je razlagal eden od spremljevalcev kluba , ki ima na letalu svoj logo, kluva ruske vojske.

Ko sem Matjaža Smodiša »zbodel«, če so mu Rusi in mogoče KGB kaj zamerili, ko je v številnih intervjujih v času igranja v Moskvi potarnal nad dolgčasom in slabim vremenom ter počutjem v mestu s štirimi obvoznicami, se je le nasmejal. »Ma niso, velikokrat sem se na začetku sicer res bal kako bodo v klubu reagirali in ali bodo jezni, a niso bili…«, se je ob spominih na ruske zime nasmejal novopečeni Zagrebčan. Njegova Cedevita je doslej v ligi ABA izgubila le v Stožicah, na zadnji tekmi »purgerskih« klubov, ki sta zaenkrat še vedno pred Cibono , ki je bila tudi prestižnega pomena, pa je Smokijev klub dobesedno »razmontiral« hrvaške državne prvake z rezultatom 97:51. Seveda po pričakovanju sinoči tudi supermočni Rusi z razbito četo Saša Ožbolta niso imeli velikih težav. Ob njihovem prihodu v hotel po treningu v zagrebški Areni, ki mi je ob beograjski in seveda tudi ljubljanski zanesljivo med top 5-imi najlepšimi dvoranami v Evropi mi je enaintridesetletni Matjaž Smodiš, ki se je po šestih letih igranja pri moskovskem CSKA preselil veliko bliže domačemu Novemu mestu dejal:“Mislim, da po težavah s poškodbami postajam vedno bolj pripravljen, Zagreba še ne poznava dobro čeprav je blizu Novega mesta kar je za družinsko življenje res super.“

Ekipa Cedevite je podobno kot številne (beri večina) skoraj povsem nova, a imajo največji proračun na Hrvaškem in v košarki je tako kot največkrat v življenju. Kolikor denarja, toliko glasbe. Sicer ni vedno tako, a največkrat je. Pred sezono mi je vedno zanimivi Rajgelj rekel: “Če bi jaz imel 20 milijonov kot Panathinaikos, Barcelona, CSKA bi bili prvaki.“ Hm. Mogoče res…